Sporočilo za javnost

»Vrata kmetij so odprta – dobrodošli!«

Lesce, 4. marca 2020 – Na drugi od štirih okroglih miz ob zaključku projekta Odprta vrata kmetij, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 in potekajo pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandre Pivec, ki je bila v Lescah tudi prisotna, so prisotni predstavili izkušnje v projektu ter ugotavljali, da je ključni izziv pri lokalni samooskrbi pomanjkanje znanja, povezovanja in sodelovanja med pridelovalci lokalne hrane in javnimi zavodi, ki štiri petine hrane naročajo prek javnih razpisov.

Navzoče sta uvodoma pozdravila radovljiški župan Ciril Globočnik in župan Preddvora, ki je tudi predsednik LAS-a Gorenjska košarica Rok Roblek, ki sta izpostavila pomen lokalno pridelane hrane in samooskrbe.
Gregor Ovsenik s kmetije Odems v Predosljah, kjer na leto pridelajo 85.000 litrov senenega mleka, je predstavil skozi projekt pripravljene programe prenosa znanja in izkušenj pri predelavi senenega mleka ter programe izkustvenega učenja za kmetovalce, strokovni kmetijski kader ter dijake kmetijskih smeri, tudi ranljive skupine.

Na kmetiji Matijovc Janka Jegliča v Podbrezjah, kjer so od leta 1991 vključeni v integrirano pridelavo sadja, od leta 2018 pa tudi v Izbrano kakovost Slovenije, ukvarjajo pa se tudi s turizmom, so razvili 12 različnih programov prenosa znanja in izkušenj vzpostavitve predelave sadja v žganje, sokove in suho sadje za različne ciljne skupine: otroke iz vrtcev in osnovnih šol, dijake kmetijskih smeri, podeželske ženske, upokojence in otroke s posebnimi potrebami.Na obeh kmetijah največ pridelkov in izdelkov še vedno prodajo na domu, kjer ob butičnosti pridelave in prodaje izpostavljajo osebni stik s strankami; kot prednost sodelovanja v projektu oba poudarjata, da so se ob novih znanjih naučili različnih pristopov do posameznih skupin ljudi.

Kot je povedal Tomaž Cör, vodja Kmetijske svetovalne službe, KGZS, Zavod Kranj, je izjemno pomembno, da so se kmetje v projektu povezali v verige – seneno in sadno ter si med sabo izmenjali znanje in izkušnje o pridelavi in predelavi jagodičevja in drugega sadja ter mleka senene prireje. Poudaril je pomen kratkih prehranskih verig, ki zagotavljajo najkrajšo pot »od njive do krožnika« z okoljskega, zdravstvenega, ekonomskega in socialnega vidika. Opozoril je na to, da ob pridelavi živil lahko kmetje dodano vrednost izkoristijo z njihovo predelavo. Zavod sicer sodeluje v več projektih, s katerimi neprestano spodbujajo lokalno prehransko samooskrbo.

Tomaž Bolka iz Gostilne Krištof, kjer so že v devetdesetih pričeli v svojo ponudbo dodajati lokalne surovine, poudarjati naravne danosti in se povezovati z lokalnimi pridelovalci, je izpostavil njihovo hišo za samooskrbo Shramba, v kateri z lokalnimi pridelki (povezovalni člen je Zavod Stonoga) oskrbujejo okrog 30 odjemalcev. Bolka sicer pogreša več povezovanja in sodelovanja med kulinariko in turizmom, opozarja, da so gostilničarji »receptorji« hrane, ki lahko s svojo ponudbo bistveno vplivajo na gosta oz. potrošnika.

Primer dobre prakse je tudi nova projektna skupina, ki je bila v sklopu pametnih mest in skupnosti vzpostavljena na Občini Kranj. V javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je in v katerih v povprečju na leto porabijo 210 tisoč jajc, 162 tisoč litrov mleka in 79 ton kruha, želijo delež lokalnih živil povečati za 20 %, delež lokalno pridelanih ekoloških živil pa za 10 %. Obenem je njihov cilj tudi zaustaviti nadaljnje propadanje kmetij. Kot ugotavljajo, se da tudi preko javnih naročil, kjer kar štiri petine hrane preko javnih razpisov zavodi naročajo po ključu najcenejšega ponudnika, storiti marsikaj, da se poveča delež lokalno pridelane hrane. »Manjka predvsem strokovnega znanja pri sestavljanju javnih razpisov in motivacije,« je poudarila vodja projektne skupine za povečanje lokalne samooskrbe za območje občine Kranj, Smiljana Vončina Slavec. Ena glavnih nalog je vzpostavitev skupine, ki bo podpirala javne zavode z znanjem. Preverjajo, kaj lokalno okolje lahko ponudi in poskušajo motivirati ponudnike, da se dejavneje vključijo v sodelovanje. Projekt bi se dalo po njenem mnenju še razširiti na regijsko raven.

Pri javnih naročilih je po besedah ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandre Pivec potrebno najti sistemsko rešitev pri organiziranju nabave bodisi z zadružnimi sistemi bodisi z regijskimi centri, osnovanimi na regijskih modelih. Problem vidi tudi v tem, da se kontrola nad javnimi naročili ne izvaja.
Poudarila je, da bodo v prihodnje na ministrstvu dali velik poudarek povečanju pridelave lokalnih ekoloških živil, ki jih je sedaj za slabih 6 %. Glede na to, da je bila letos konec januarja v Državnem zboru sprejeta resolucija Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021, ki je podlaga za nacionalne ukrepe in enovit strateški načrt za izvajanje skupne kmetijske politike, je pozvala, da k temu vsi, ki jih tematika zadeva, aktivno pristopijo.

Udeleženci so v razpravi ugotavljali, da je slovenska hrana zelo kakovostna, da pa manjka nek izoblikovan koncept lokalne oskrbe. Na nacionalni ravni je sicer vzpostavljen tudi katalog živil, v katerem lahko pridelovalci predstavijo in ponudijo svoje izdelke, hkrati pa javnim zavodom nudi informacijo o ponudbi na trgu. Žal se pridelovalci še vedno ne odzivajo dovolj, zato bi bilo treba znanje, povezovanje in poslovno sodelovanje nadgraditi. Pridelovalci hrane, predvsem kmetovalci, se ukvarjajo predvsem s pridelavo in predelavo, skupnega koncepta trženja in marketinga pa ni. Vezni člen bi lahko postale tudi kmetijske zadruge, ki pa, kot same ugotavljajo, nimajo ustreznega in primernega »postrojenja«.
Poudarili so še, da se s konceptom razvoja kmetijstva na razvoj trga nismo dovolj pripravili, da ni dovolj medresorskega povezovanja med ministrstvi. Opozorili so na to, finančna perspektiva 2021–2027 na področju kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter podpore za pilotne projekte in vzpostavljanja praks ni dovolj »na roko uporabnikom« in da sredstva niso dovolj dobro razporejena.

»Vrata kmetij so odprta – dobrodošli!« je sklepne misli ob koncu povzel Janko Jeglič. Ostali udeleženci okrogle mize pa so ob zaključku ugotavljali, da bi gorenjsko košarico najlaže in najhitreje napolnili: z upoštevanjem omejene rabe kmetijskih površin na Gorenjskem in s prilagojenimi ukrepi za obdelavo, z izboljšanjem povezovanja in sodelovanja, z nadgradnjo projektov, kot je Odprta vrata kmetij, s povezovanjem gostinstva in turizma, slovensko pa, kot je zaključila ministrica: z ukrepi politike za ohranitev tradicionalno dobrega ter inovativnimi pristopi povezovanja in trženja lokalno pridelane hrane.

Okrogla miza v Lescah je bila druga od okroglih miz, ki potekajo pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandre Pivec.