Počakaj(mo) na bus na novo urejenih postajališčih

V okviru LAS Gorenjska košarica se je zaključil projekt POČAKAJ NA BUS – rešitve za spodbujanje trajnostne mobilnosti prebivalstva, sofinanciran s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), pristop CLLD – izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020.

Območje LAS Gorenjska košarica ima dobro razvito cestno in solidno železniško infrastrukturo, vendar večina prebivalstva kot glavno prevozno sredstvo še vedno uporablja osebni avtomobil. S projektom Počakaj na bus smo stopili korak dlje pri spreminjanju navad prebivalstva v smeri trajnostne mobilnosti in večje uporabe javnega prevoza, s čimer prispevamo k zmanjšanju CO2 in a transporta na kvaliteto življenjskega prostora in biotsko raznovrstnost območja.

V projektu so sodelovali BSC, d.o.o., Kranj kot vodilni partner, CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp in Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma s strokovnimi vsebinami in dogodki ter Občina Bled, Občina Jesenice, Mestna občina Kranj, Občina Naklo, Občina Radovljica in Občina Tržič z naložbami.

V šestih omenjenih občinah se je uredila mreža 26 kakovostnih novih avtobusnih postajališč z enim novim parkiriščem. Z izvedenimi mehkimi aktivnostmi (osveščevalne akcije, prilagoditvene aktivnosti, anketiranje, delavnice ter spletno in tiskano gradivo) smo spodbujali prebivalstvo in deležnike k uporabi trajnostnega transporta, na temo nadaljnjega razvoja in pospeševanja trajnostne mobilnosti je bil izveden tudi posvet na temo javnega prometa in trajnostnega turističnega razvoja z udeležbo vseh pomembnih deležnikov (predstavniki ministrstev, ZRC SAZU, STO…), kjer je bila v ospredju tema zagotavljanja večje uporabe javnega prevoza s strani prebivalcev in obiskovalcev.

Primer pristopa CLLD od spodaj navzgor je Občina Bled, ki je v projektu izhajala iz zapisnikov sej Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občin Bled in Bohinj ter Načrta šolskih poti OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, POŠ Ribno in POŠ Bohinjska Bela, iz katerih je razvidno, da so bila marsikatera avtobusna postajališča, na katerih čakajo tudi šolarji, neustrezno opremljena. V sklopu naložbe so opremili blejsko podeželsko zaledje z desetimi avtobusnimi postajališči: Koritno 1 (leva in desna stran), Koritno 2 (leva in desna), Ribno (leva in desna), Bodešče, Selo, Sebenje in Podhom po Katalogu urbane opreme. V urbanem naselju Bled pa so postavili dve nadstrešnici, ki zavzemata manj prostora in so ju lahko postavili na pločnik (Cesta v Vintgar in Seliše). Avtobusna postajališča so sedaj pokrita in zadoščajo tehničnim standardom, prilagojena pa so gibalno in senzorično oviranim osebam.

Občina Jesenice je izvedla dve naložbi. Nasproti umetnega jezera v Javorniškem Rovtu se je uredilo novo avtobusno postajališče z vsemi dodatnimi tehničnimi rešitvami in sistemom odvodnjavanja, pod Domom Pristava pa se je sonaravno prenovilo obstoječe parkirišče s 30 parkirnimi mesti. Uvoz je lociran na istem mestu kot prejšnji, s tem da se je razširil proti vzhodu, na širino manevrirne površine šest metrov. Betonske stopnice so bile zamenjane z novimi stopnicami, izdelanimi iz lesenih okroglic. Na mestu začasne dovozne poti iz parkirišča proti domu se je za gibalno ovirane uredila tudi nova pešpot. Parkirna mesta so označena z lesenimi elementi, kar parkirišču daje sonaraven izgled. Vsi leseni elementi so iz globinsko impregniranega lesa iglavcev.

Mestna občina Kranj je v okviru projekta vzpostavila eno novo avtobusno nadstrešnico na Kokrici. V okviru okvirnega sporazuma za investicijsko vzdrževalna dela na cestni in komunalni infrastrukturi na območju Mestne občine Kranj so bila predhodno izvedena še gradbena dela za izgradnjo avtobusne nadstrešnice med naseljem Kokrica in posestvom Brdo.

Občina Naklo je z namenom izboljšanja stanja postaj v neposredni bližini večnamenske stavbe Občine Naklo uredila dve pokriti postajališči, ki sta med najbolj frekventnimi v občini Naklo.

Na območju občine Radovljica so poskrbeli za ureditev in postavitev treh novih postajališč, in sicer enega v Begunjah na Gorenjskem in dveh v Radovljici.

Za prijetnejšo uporabniško izkušnjo lokalnega prebivalstva, ki koristijo javni potniški promet in lepši izgled naselij so v občini Tržič poskrbeli s šestimi posodobljenimi avtobusnimi postajališči na naslednjih lokacijah: Bistrica (Kovorska cesta), Loka 1, Loka 2, Pristava, Pristava – Podvasca in Jelendol. Tako kot na Bledu so urbana postajališča dobila enotno, urbano podobo, za postajališče Jelendol pa je bil izbran vaški tip postajališča z leseno nadstrešnico.

Cipra Slovenija, društvo za varstvo Alp, je bila v projektu odgovorna za izvedbo osveščevalnih akcij, za promocijo in pripravo priporočil za razvoj trajnostne mobilnosti na območju LAS Gorenjska košarica. Med številnimi aktivnostmi naj izpostavimo pripravo brošure s Priporočili za razvoj trajnostne mobilnosti na območju LAS, pri kateri so sodelovale vse občine z območja LAS, tudi tiste, ki partnersko v projektu niso sodelovale. Izvedli so anketo o stanju in uporabi JPP, s sodelujočimi občinami so pregledali aktualne Celostne prometne strategije in se osredotočili na vidik doseganja zadanih ciljev trajnostne mobilnosti, s poudarkom na avtobusnem prometu. Izvedli so analizo JPP na območju LAS: z anketo prebivalcev in z vprašalnikom za občine so pokrili tako vidik uporabnikov kot odločevalcev/načrtovalcev (čeprav je kategorija odločevalcev lahko prekrivna z uporabnikom). Oblikovali so vozne red, ki so dodatek zloženki z izleti z JPP. Za vsak izlet je bil pripravljen še vozni red do izhodiščne točke izleta in nazaj. V zloženki Izleti z JPP – Na Gorenjsko, na izlet, z avtobusom je bilo izbranih šest  izletov, za vsako občino svoj izlet, na katerega se uporabniki lahko odpravijo z javnimi prevoznimi sredstvi. Cipra Slovenija je izvedla tudi tri ozaveščevalne akcije, s katerimi so dosegli deležnike in prebivalce ter jih ozaveščali o trajnostni mobilnosti, pripravili so vrsto člankov in izvedli intervjuje o uporabi JPP z enim občanom vsak občine (6 intervjujev), jih zapisali v obliki pripovedi in pripravili spremljevalno grafiko. Intervjuje so kot promocijo JPP – zakaj ga uporabljajo, kakšne so njegove prednosti in slabosti, objavili na spletnih ter družbeni omrežjih ter straneh CIPRE.

Povezave do gradiv:

Prav tako so izpeljali dve zanimivi spletni delavnici; na prvi, poimenovani Moj črni konj potrebuje uzdo: koliko me stane avto, so obravnavali tako zdravstvene kot okoljske in finančne prednosti trajnostne mobilnosti. Udeležencem so predstavili še tudi drugo, temnejšo plat uporabe osebnega avtomobila; hitro rast onesnaževanja, tveganja za zdravje in naraščajoče stroške. V okviru delavnice so tudi izračunali, koliko nas povprečno stane osebni avtomobil in strošek primerjali s ceno uporabe JPP. S konkretnim izračunanim denarnim prihrankom pri uporabi JPP namesto avtomobila so udeležencem dokazali, da ima JPP finančno prednost, če že vedno ni časovno najbolj učinkovit. Hkrati pa so odprli prostor razprave o potrebi po lastnem avtomobilu in nadaljnjem prenosu informacij v družbeni krog udeležencev.

Na drugi spletni delavnici, ki je bila namenjena deležnikom, pa so združili zaposlene z različnih občin, ki so si med seboj izmenjali informacije o dosedanjem urejanju JPP, stanju in načrtih za prihodnost. Tako so med njimi vzpostavili tematsko komunikacijo, za katero upamo, da jo bodo nadaljevali tudi v prihodnje in med seboj sodelovali pri urejanju JPP. Udeleženci so spoznali, da se srečujejo s praktično podobnimi izzivi na področju urejanja in izboljšanja JPP in da med seboj lahko delijo pomembne izkušnje.

Večletna prizadevanja Turizma Bohinj – Zavoda za pospeševanje turizma za umirjanje prometa in preusmerjanje obiskovalcev na javni potniški promet so odmeven in širše poznan primer dobre prakse. Zavedajo se, da so trajnostni in okolju prijazni šele takrat, ko gostom omogočijo, da njihovo osebno vozilo na destinaciji ni prva, ampak zadnja alternativa. Uspešni pohodniški in kolesarski turistični produkti imajo javni prevoz integriran že v produktu samem. Ker pa tovrstne rešitve segajo na različna področja, so ob zaključku projekta organizirali posvet na temo trajnostne mobilnosti oz. na temo vključevanja javnega potniškega prometa v shemo turistične ponudbe. Posveta so se udeležili predstavniki – pregovorno medsektorsko precej nepovezanega – nivoja državne uprave, predstavniki javnih prevoznih podjetij, razvojnih agencij, gorenjskih občin in turističnega gospodarstva. Prisotni so posvet zaključili s sklepoma, da bodo v okviru priprave nove strategije slovenskega turizma še dodatno okrepili medsektorsko povezovanje ter prenos informacij in izkušenj ter da bo območje Julijskih Alp postalo pilotno območje za izvajanje ukrepov in aktivnosti s področja trajnostne mobilnosti.

Cilji operacije, vzpostavitev mreže 26 kvalitetnih avtobusnih postajališč z 1 parkiriščem v šestih občinah na območju LAS Gorenjska košarica, vzpodbuditi prebivalstvo in deležnike k uporabi trajnostnega transporta in z razvojem trajnostne mobilnosti zagotoviti večjo uporabo javnega prevoza so bili doseženi. Kako pa se bodo rezultati operacije še naprej trajnostno razvijali, bomo lahko spremljali (in poročali) v prihodnjih letih.

Projekt POČAKAJ NA BUS delno financira Evropska unija iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), pristop CLLD – izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020.

Več o projektih CLLD 2014-2020 si lahko preberete na spletni strani LAS Gorenjska košarica, pod zavihkom projekti.

Vir fotografij prispevku: arhiv partnerjev

Scroll to Top