Devet partnerjev v projektu SEMENJALNICA “zasejalo” ekološko semensko zadrugo in dvignilo delež samooskrbe z ekološkim semenskim materialom
V projektu SEMENJALNICA, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014 – 2020, je sodelovalo devet partnerjev, poleg vodilnega partnerja Razvojne agencije Zgornje Gorenjske še občine Bled, Bohinj, Gorje, Kranjska Gora, Jesenice, Radovljica in Žirovnica ter Ekosemena, Inštitut za ekološke raziskave in trajnostni razvoj. S strokovnim znanjem so projekt podprle dr. Maja Kolar, dr. Marija Gregori in dr. Darja Kocijan Ačko.
Skupna vrednost operacije, ki je bila odobrena avgusta 2018 in se v mesecu februarju 2021 zaključuje, je 118.371,22 €, skupna vrednost odobrenih CLLD sredstev pa je 99.938,75 €.
Za spodbujanje lokalne samooskrbe in prehranske neodvisnosti je, tudi po mnenju strokovnjakov, ključna domača semenska pridelava. S to popotnico so projektni partnerji dosegli vse tri zastavljene cilje; vzpostavili so inovativen model ekološke semenarske »zadruge«, dosegli višji delež samooskrbe z ekološkim semenskim materialom kulturnih rastlin, posredno pa prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti v regiji.
Doseženi rezultati projekta:
- vzpostavljen laboratorij (infrastruktura in oprema) in mreža kooperantov (kmetov vključenih v verigo),
- strokovna agronomska podpora pridelovalcem v tehnološkem procesu pridelave semen (ekološkim in biodinamičnim pridelovalcem), strokovna predavanja za kooperante in širšo zainteresirano javnost,
- organizacija dela hranilnice, priprava strokovnih smernic in tehnoloških navodil za delovanje Semenjalnice,
- spletna stran operacije,
- zasnovan darilni paket,
- pilotna vpeljava ekološke ponudbe v gostinske obrate,
- ustvarjeno novo delovno mesto.
Kot je poudarila vodja projekta Nina Kobal iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, jim je »v sklopu CLLD projekta Semenjalnica uspelo urediti prostor za hrambo semen, vzpostaviti manjši laboratorij, organizirati nekaj izobraževanj za vključene kmete ter jim na pridelovalnih površinah zagotoviti strokovno pomoč tudi v kriznih trenutkih, ko so se soočali z ekstremnimi vremenskimi dogodki«.
Uspelo jim je povezati deset ekoloških kmetov, ki za Semenjalnico odslej pridelujejo semena graha in fižola. V dveh letih so tako pridelali okoli 700 kilogramov ekoloških semen. Zanimanje za vzgojo semen so vzbudili tudi pri učencih Osnovne šole Antona Janše, ki so semena spoznali skozi praktičen del, tudi z luščenjem fižola. Širša zainteresirana javnost pa je sodelujoče ekološke kmetovalce spoznala v okviru Ekopraznika, ko je vrata za vse odprla tudi Semenjalnica.
V okviru projekta so bila pripravljena tudi strokovna gradiva, dostop do gradiv vam je na voljo na spodnjih dveh povezavah:
- SEMENJALNICA_Elaborat za ekološko hranilnico-semensko banko,
- SEMENJALNICA_Tehnološka_navodila za pridelavo semen fižola in graha.
Na okrogli mizi na temo Razvoja ekološkega semenarstva v Sloveniji, ki je bila organizirana na pobudo direktorice Inštituta za ekološke raziskave in trajnostni razvoj Ekosemena ge. Irene Moro, je poleg osmih pomembnih akterjev v semenarstvu, sodelovala tudi takratna ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec. Zaradi ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja virusa SARS-Cov-19, je zaključna novinarska konferenca z uvodnim pozdravom ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije dr. Jožeta Podgorška potekala prek spleta.
Če želimo spodbujati prebivalce vseh generacij, kmetovalce in tudi gostinski sektor k večji lokalni samooskrbi in prehranski neodvisnosti, je nujno dobro ozaveščanje tudi o možnostih domače semenske pridelave. Prav s tem namenom so v okviru projekta vzpostavili sodelovanje z gostinskimi obrati Vilo Podvin, Domom Pristava in Srednjo gostinsko in turistično šolo v Radovljico, kjer je potekala tudi pilotna vpeljava menijev iz ekološkega fižola.
Poleg že omenjenih projektnih partnerjev in strokovnjakinj pa je največji doprinos projekta prav gotovo povezovanje in sodelovanje desetih ekoloških kmetovalcev: Franca Stareta iz Koprivnika v Bohinju, Ekološke kmetije Darja, Darje Kürner ter Danice Pavlič iz Mošenj, Ekološke kmetije Porta, Marjana in Mimi Fister iz Ovsiš, Ekološke kmetije Pr’Lešnk, Urške Šranc z Belce, Jelke Lušina Ažman z Brda pri Radovljici, Ekološke kmetije Pr’Lenčk, Petra Razingerja iz Javorniškega Rovta, Ekološke in biodinamične kmetije Brinšek, Monike Brinšek iz Vrbenj, Ekološke kmetije Vegerila, Tilna Praprotniku iz Lesce in Gregorja Pintarja z Bleda.
Vabljeni, da si več informacij o omenjenih kooperantih, projektu in aktivnostih preberete tudi na spletni strani Semenjalnice.
CLLD projekt Semenjalnica je potekal v okviru LAS Gorenjska košarica, in je delno financiran iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), pristop CLLD – izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020.
(Besedilo in fotografije so povzete po gradivu vodilnega partnerja RAGOR.)
Več o projektih CLLD 2014-2020 si lahko preberete na spletni strani LAS Gorenjska košarica, pod zavihkom projekti.
