OD PRIDELKA DO IZDELKA –
S SKUPNIMI MOČMI IN ZNANJEM DO VEČJE SAMOOSKRBE S HRANO
Lokalna samooskrba s hrano je besedna zveza, ki jo v zadnjih letih pogosto slišimo in h kateri strmimo vsi akterji na tem področju. Zelo slikovita prispodoba lokalne samooskrbe je geslo »Od njive do krožnika v lokalnem okolju«. Trenutno Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih, zato je zagotavljanje hrane lokalnemu prebivalstvu s trajnostnim izkoriščanjem domačih virov ključnega pomena.
Projekt Od pridelka do izdelka naslavlja ravno problematiko prenizke lokalne samooskrbe s hrano. Pomanjkljivo znanje, tako teoretično kot praktično, se je izkazalo za velik problem na tem področju, predvsem pri ranljivih ciljnih skupinah žensk in mladih na podeželju, ki jih projekt Od pridelka do izdelka še posebej naslavlja.
Projekt je bil v letu 2018 potrjen s strani Lokalne akcijske skupine Gorenjska košarica. Projekt sofinancira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014 – 2020.
Prijavitelj in vodilni partner projekta je Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, ki je projekt izvajal skupaj s partnerji Biotehniškim centrom Naklo, Društvom žensk z dežele občine Radovljica in Društvom kmečkih žena Kranj.
Projekti iz ukrepa LEADER so vedno zasnovani po verigi od spodaj navzgor in tako smo tudi mi dobili pobudo za izvedbo samega projekta s strani kmetov, ki bi si želeli kmetijam dati neko dodano vrednost in izkoristiti potenciale lastne kmetije. Izrazili so potrebo po dodatnih znanjih s področja pridelave in predelave sadja iz travniških sadovnjakov in žit.
S samim projektom smo želeli usposobiti kmetije na območju LAS Gorenjska košarica, na področju teoretičnih znanj z različnih področij (ekonomika, tehnologija, trženje, …), uvesti odpornejše sorte žita in sadja, ki so prilagojeni na podnebne spremembe in prikazati nove tehnologije pridelave, usposobiti kmetije na področju praktičnih znanj (pekovski izdelki, izdelki iz sadja), prepoznati nove izzive v predelavi, vzpodbuditi kmetije k registraciji dopolnilne dejavnosti in s tem odpreti nova delovna mesta na kmetijah, povečati kakovost in pestrost pekovskih izdelkov in izdelkov iz sadja, povečati možnost za vključitev v kratke dobavne verige ter strokovno preveriti kakovosti izdelkov.
Projekt je bil zasnovan v dveh fazah. V prvi fazi smo sodelavci Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj s partnerji v projektu izvedli sklop treh podjetniških delavnic z naslovi »Dopolnilna dejavnost – nova priložnost za kmetijo«, »Davčne obveznosti kmetije z dopolnilno dejavnostjo« in »Kako bolje prodati svoj pridelek oziroma izdelek«. Delavnice so potekale v Gozd Martuljku, v Naklem in v Stari Fužini. Da je tematika zanimiva in predvsem aktualna, se je izkazalo tudi s samim obiskom delavnic, saj se je delavnic udeležilo preko 50 kmetij.
V začetku leta 2019 je sledil še sklop usposabljanj o travniških sadovnjakih. Izvedene so bile tri delavnice:
- Primerne sorte in pomen travniškega sadovnjaka za naravno krajino,
- Načrtovanje in sajenje novega travniškega sadovnjaka ter
- Oskrba travniškega sadovnjaka med letom in rez sadnega drevja s prikazom na terenu.
Tudi na teh delavnicah se je izkazalo, da je potreba po teh znanjih velika, saj je bila udeležba zelo dobra.
Izvedena sta bila dva ogleda dobrih praks. Kot prvo dobro prakso smo predstavili kmetijo Turk iz Rovt iz Podnarta, ki se ukvarja s pridelavo in predelavo sadja. Kot primer druge dobre prakse smo obiskali kmetijo PR’Gregorc v Prašah pri Mavčičah, ki se že vrsto let uspešno ukvarjajo s pridelavo žit in dopolnilno dejavnostjo – peko kruha, potic in drobnega peciva.
V pravkar zaključeni drugi fazi so bile aktivnosti usmerjene v pridobitev teoretičnih znanj za pridelavo žit in doseganje dodane vrednosti sadja in žit. Predstavljeni so bili kriteriji za registracijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter s tem ustvarjanje pogojev za nova delovna mesta na podeželju. Na tematiko pridelave žit so bila izvedena različna predavanja na temo ponovnega uvajanja krušnih žit v pridelavo, same tehnologije pridelave različnih sort žit, ekološke pridelave žit ter vključitve v različne sheme kakovosti. Z znanjem o dopolnilnih dejavnostih in o kvalitetni surovini kot osnovi za kvaliteten izdelek pa smo spodbujali kmetije k odločitvi, da se odločijo za predelavo pridelkov v izdelke v sklopu dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Sklop delavnic je bil izveden v Bohinju, kjer smo velik poudarek dali pridelavi bohinjske koruze trdinke. V namen poglobitve znanja je bil v okviru projekta izdelan tudi tehnološki list za Bohinjsko trdinko.
O Bohinjski trdinki si lahko več preberete v tehnološkem listu na tej povezavi.
Veliko zanimanja je bilo za praktične delavnice, ki jih je izvedel projektni partner Biotehniški center Naklo na temo predelave sadja in žit v različne izdelke. Izvedenih je bilo devet praktičnih delavnic, v okviru katerih so udeleženci pridobili znanje o predelavi sadja v različne izdelke, o predelavi žit v pekovske izdelke, obogatili so znanje o zakonodaji, deklaracijah in higieni pri predelavi ter spoznali načine senzoričnega ocenjevanja različnih izdelkov.
Projekt je odlična iztočnica za vse nadaljnje načrtovane projekte – saj vsi projekti, povezani z lokalno samooskrbo in lokalno kulinariko, temeljijo na kvalitetnih lokalnih pridelkih in izdelkih.
Prispevek je pripravila Blaška Božnar, vodja projekta pri KGZS-Zavod Kranj.
Projekt OD PRIDELKA DO IZDELKA delno financira Evropska unija iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), pristop CLLD – izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020.
Več o projektih CLLD 2014-2020 si lahko preberete na spletni strani LAS Gorenjska košarica, pod zavihkom projekti.
