USMERJANJE OBISKA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU – SMER TNP
Le s sodelovanjem in ozaveščanjem lahko pripomoremo k usmerjanju obiska in s tem k ohranjanju narave in naravne dediščine, habitatov in biotske raznovrstnosti.
Vse več ljudi išče oddih in sprostitev v alpski naravi. Posledice tega vplivajo na živalski in rastlinski svet, kakor tudi na destinacije, na tamkajšnjo infrastrukturo in na lokalno prebivalstvo. Bliža se nova izletniška in pohodniška sezona in z njo večje obremenitve najbolj atraktivnih alpskih dolin in naravnih zanimivosti tudi na območju Triglavskega narodnega parka (v nadaljevanju TNP). Prav zaradi vedno bolj množičnega obiska in raznovrstnosti oblik rekreacije je spremljanje obiska nujno, prav tako pa tudi določitev ukrepov, ki bodo pripomogli k ohranjanju ugodnega stanja okolja, sočasno pa tudi k doseganju pozitivne izkušnje obiskovalcev.
Projekt Smer TNP, ki se je odvijal v okviru LAS Gorenjska košarica, je bil namenjen prav tej problematiki. Namen projekta je bil usmerjanje obiska z najbolj občutljivih in kritičnih območij znotraj parka na manj obremenjena območja oziroma tista območja, ki lahko prenesejo večje obremenitve. Z usmerjanjem obiskovalcev iz visokogorja in občutljivih con TNP na obrobje parka bodo tudi v prihodnje pripomogli k razvoju podeželskih območij s poudarkom na pospeševanju lokalnega razvoja podeželja. V projektu so bile pripravljene podlage in identificirane priložnosti za gospodarski in turistični razvoj omenjenih področij, tudi za razvoj inovativnih trajnostnih turističnih produktov.
V projektu, ki se je odvijal v dveh fazah in se je zaključil marca letos, so sodelovali RAGOR – Razvojna agencija Zgornje Gorenjske kot vodilni partner, Javni zavod Triglavski narodni park, Turizem Bohinj, Občina Bohinj, Občina Kranjska Gora in Cipra Slovenija. Skupna sofinancirana vrednost je dobrih 130 tisoč evrov, ki jih prispeva Evropska unija iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), pristop CLLD – izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020.
Urška Luks, vodja projekta iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske je na zaključni konferenci poudarila, da je bila pobuda za projekt povezava z vzpostavitvijo daljinske pohodniške poti Julijske Alpe, ki je bila dejansko nek vezni člen med vrsto akterjev in različnih projektov, ki pa se medsebojno dopolnjujejo in povezujejo na celotnem območju TNP.
Projekt je se odvijal v treh sklopih:
- vzpostavitev spremljanja obiska na območju Triglavskega narodnega parka,
- ukrepi in orodja za učinkovito spremljanje obiska in
- spodbujanje trajnostne mobilnosti.
V prvi fazi projekta je Občina Bohinj izvedla naložbo v ureditev informacijske točke s panoramsko tablo ter kolesarskega postajališča na Gorjušah. Z investicijo so omogočili razvoj nove rabe, vsebin in storitev te prej neurejene in neustrezno izkoriščene javne površine, tako za potrebe lokalnega prebivalstva (ekološki otok, pitnik, urbana oprema) kot za potrebe obiskovalcev (turistično-informacijska točka, postajališče, prostor, kamor se lahko zatečejo v primeru slabega vremena, ekološki otok). Vzpostavili so učinkovit sistem informiranja, ozaveščanja in izobraževanja obiskovalcev o gibanju in drugih priporočilih oz. prepovedih na območju Triglavskega narodnega parka, zlasti bližnje Pokljuke, ki je nujno za ugodno stanje Nature 2000, seveda pa nadaljujejo tudi s spodbujanjem trajnostne mobilnosti.
Cipra je v sodelovanju z ostalimi partnerji pripravila priročnik z naslovom DOŽIVLJANJE GORSKIH PRELAZOV IN DOLIN. V dokumentu, ki je na voljo na tej povezavi, so predstavljene interpretacijske vrednosti gorskih prelazov in dolin s poudarkom na interpretaciji prostora ob izvajanju trajnostne mobilnosti. Posodobljen je bil foto in videomaterial ter pripravljene informacijske in interpretacijske vsebine za kar 22 novih informacijske tabel na območju Poti Triglavske Bistrice, doline Radovne in Bohinja. Za dodatno promocijo pohodniške poti Juliana Trail sta bila izdelana dva promocijska filma.
Največji poudarek je bil na vzpostavitvi celovitega spremljanja obiska na območju TNP. Določiti je bilo potrebno lokacije, namestiti števce in izvajati monitoring. Oblikovana je bila tudi metodologija za spremljanje obiska na območju TNP. Javna predstavitev celovitega spremljanja obiska v Triglavskem narodnem parku je bila septembra 2020. Predstavitev metodologije je bila posneta in si jo lahko ogledate tukaj.
Majda Odar, Javni zavod TNP, je izpostavila številne prednosti spremljanja obiska z avtomatskimi števci v primerjavi z bolj običajnimi načini spremljanja obiska. Avtomatski števci tudi na zelo frekventnih lokacijah omogočajo natančno beleženje obiska in omogočajo kakovostno analizo. Števci ne kazijo podobe okolice. Števci so bili nameščeni na najbolj frekventnih točkah v alpskih dolinah, v dolinah Tamar in Vrata, na območju Martuljka, Bohinja in Pokljuške soteske v dolini Radovne, pa tudi na izbranih planinskih poteh v visokogorju.
Rezultati štetja so jih izjemno presenetili, saj so številke segale prek 30.000, tudi 50.000; na poti okoli Bohinjskega jezera ocenjujejo, da je teh prehodov preko 100.000 na leto. Štetje se je pričelo v letu 2019, lani je zaradi epidemije obisk na teh točkah upadel, ponekod pa je tudi narastel za več kot 30 %, kar je posledica prihodov enodnevnih obiskovalcev v omenjene alpske doline.
Ob zaključku projekta
Z usmerjanjem obiska v sklopu projekta Smer TNP so nadaljnji razvoj parka zapeljali v novo, trajnostno smer. Na določenih točkah, poteh, razglediščih (npr. Vogel, slap Savica, Vintgar) so upravljavci že razpolagali s podatki o številu obiskovalcev in je usmerjanje veliko lažje kot na številnih t.i. sivih lisah, za katere podatkov doslej ni bilo (npr. planinska izhodišča). Prav tem slednjim so zato namenili več pozornosti.
Osnovni namen štetja obiska je spremljati trende, bo besedah Odarjeve pa so podatki širše uporabni, tudi na primer za načrtovanje javnega prevoza. Zbrani podatki nudijo vpogled v število obiskovalcev; kateri dnevi v tednu so najbolj obremenjeni, kdaj tekom dneva je frekvenca najmočnejša.
Eva Štravs Podlogar, direktorica Razvojne agencije Zgornje Gorenjske je izpostavila, da je projekt ponovno pokazal, da sta spoštovanje in medsebojno razumevanje ključna za trajnostni razvoj turizma v luči ohranjanja naravne in kulturne dediščine.
Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj je poudaril, da je projekt povezal deležnike v prostoru v skupnih prizadevanjih za kakovostno doživljanje območja TNP. Turizem Bohinj je februarja letos izvedel študijsko predstavitev Strategije in akcijskega načrta za trajnostni razvoj območja Bohinjskega jezera (območja jezerske sklede). ki si jo lahko ogledate na tej povezavi.
Projekt je sledil svojemu glavnemu cilju – ohranjanju narave in naravne dediščine, habitatov in biotske raznovrstnosti. To je osnovna za razvoj novih, inovativnih turističnih in gospodarskih storitev in produktov, kot je na primer že omenjena daljinska pohodniška pot Juliana Trail, ki obiskovalce vodi po manj znanih in manj obljudenih območjih v nižjih predelih območja Triglavskega narodnega parka. V pripravi je že njena kolesarska različica.
Naj vas pot to poletje zanese v Julijske Alpe … izberite pohodniško doživetje, ki ga nudi Juliana Trail. Pri načrtovanju obiska in doživljanju naravnih vrednot in kulturne krajine Triglavskega narodnega parka pa naj vas vodi misel, da je alpski prostor še posebej ranljiv in da bo vaše doživetje narave bolj pristno tam, kjer ni težav s parkiranjem, kjer se do izhodišča lahko pripeljete z javnim prevozom ali kolesom, pa tudi tam, kjer ni potrebno čakati v vrsti za ogled znamenitosti ali malico v planinski koči …
Projekt “Smer TNP – Usmerjanje obiska v Triglavskem narodnem parku” delno financira Evropska unija iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), pristop CLLD – izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020.
Več o projektih CLLD 2014-2020 si lahko preberete na spletni strani LAS Gorenjska košarica, pod zavihkom projekti.
Slikovno gradivo in fotografije so povzete po gradivu projektnih partnerjev.
